Afrodita

Je hči Zevsa in Okeanove hčere Dione. Je boginja ljubezni in lepote in velja za najlepšo boginjo. Kot boginja ljubezni je zaščitnica zaljubljencev in kaznuje tiste, ki ljubezen prezirajo.
   Spremljajo jo Eros in Anteros, Himenaios, Harite in Hore. Eros in Anteros sta njuna sinova, ki jih je rodila Aresu. Himenaios je bog svatbe. Harite so tri hčere Zevsa in Okeanove hčere Eurinome ter veljajo za boginje vsega lepega in očarljivega. Hore so tri hčere Zevsa in titanke Themis ter so nebeške vratarice, k iz oblaki zapirajo nebeška vrata, ponekod pa so jih častil tudi kot boginje letnih časov. Hesiod jih je imenoval Eunomia (Red), Dike (Pravica) in Eirene (Mir).
   Njen mož je bil Hefajst, vendar ga je prevarala z Aresom.
   Afrodita je ljubila tudi smrtnika - lepega mladeniča Adonisa. Venomer ga je v skrbi zanj prigovarjala naj ne hodi na lov, vendar je ni ubogal. Ljubosumni Ares je nad Adonisa na lovu poslal merjasca, ki ga je nato raztrgal. Žalostna Afrodita se je odpravila iskat truplo in ko je tavala med bodičastim grmičevjem se je zbodla in iz kapelj krvi, ki so padle na zemljo so zrasle čudovite rože.
Afrodita je prosila Zevsa naj oživi Adonisa. V tem času pa si je Adonisa zaželela tudi Persefona. Zevs je oživil mladeniča in določil, da naj pol leta prebije pri Pesefoni in pol leta pri Afroditi. To pripovedko so si razlagali kot simbol prebujanja in odmiranja v naravi (letni časi).
   Na lepotnem tekmovanju treh boginj: Here, Atene in Afrodite, na katerem je o zmagovalki odločal Trojanec Paris je zmagala Afrodita. S to odločitvijo si je Paris nakopal sovraštvo Here in Atene, ki je najbolj prišlo do izraza v trojanski vojni.

Čaščenje Afrodite pri starih Grkih

   Častili so jo kot boginjo zaljubljencev, boginjo lepote, pa tudi kot boginjo morja in pomorskega prometa.

Venera ali Venus

   Prvotno je bila staro-italska boginja pomladi in vrtov ter so ji posvetili mesec april.
   Kasneje je pod vplivom grških učiteljev, ki so poučevali v rimski državi prevzela lastnosti grške Afrodite.

Čaščenje Venere v rimskem cesarstvu

   Njen praznik Vinalia rustica so obhajali 19. avgusta.
   Prvo svetišče so ji postavili leta 215. pred našim štetjem na griču Kapitolu.
   Najbolj so jo častili vladarji v 1. stoletju pred našim štetjem: Sula, Pompej, Julij Cezar in tudi še Avgust. Cezar je dal leta 46. Pred našim štetjem postaviti na Forum Julianum svetišče posvečeno Veneri materi (Venus Genetrix).
   Po Veneri je poimenovan tudi eden od planetov.