Atena

Imenovana je tudi Palada Atena (pallas - deklica). Nikoli se ni poročila in je stala večna devica. Je hči boginje Metis in očeta bogov in ljudi Zevsa. Po mitu ki ga je zapisal Hesiod naj bi boginje usode Moire prerokovale boginji Metis, da bo rodila hčer Ateno in močnega sina, ki bo nekega dne vrgel s prestola svojega očeta. Da bi to preprečil, je Zevs pojedel svojo nosečo ženo. Potem je Zevsa začela boleti glava in je prosil sina Hefajsta da mu jo prekolje in s tem sprosti bolečino na prosto. Hefajst je izpolnil očetovo željo, tedaj pa je iz Zevsove glave skočila krasna Atena v popolni bojni opremi. Nosila je šlem, v desnici kopje in v levici ščit. Bogovi sami so jo častili kot boginjo modrosti in znanja ter kot nepremagljivo bojevnico. Njen simbol je sova. Ljudem se običajno prikazuje v obliki ptic ali v podobi raznih oseb.
   Pri ljudeh velja za boginjo modrosti, miru in premetenega vojskovanja.

Atena - boginja vojne
   

Kot boginjo vojne jo imenujemo tudi Promahos - prvoborilka. Naklonjena je predvsem pametnim in pogumnim vojakom.
   V boju Olimpijcev z Giganti je vrgla na Giganta Enhelada Sicilijo, medtem ko je njen oče Zevs vrgel Etno na Giganta Tifona, ki se še danes občasno razjezi in skozi krater puhne žareč pepel in lavo. V tem boju je ubila tudi Giganta Palada, ga odrla in si z njegovo kožo prekrila svojo egido - ščit.
   V trojanski vojni je bila na strani Grkov, ker je trojanec Parisna lepotnem tekmovanju treh boginj (Atene, Here in Afrodite) zmago prisodil slednji. Njeni najljubši vojaki so bili Ahil, Odisej in Diomedes.
   Herkul ji je v zahvalo za pomoč podarl zlato jabolko hesperid.
   Perzej, kateremu je svetovala kako naj premaga strašno Meduzo, ji je podaril glavo te pošasti. Odtlej pogosto vidimo Meduzino glavo polno kač na Ateninem ščitu.
Atena - boginja modrosti
   Kot boginja modrosti je iznašla bojno trobento, bojni voz, pa tudi ladjo, plug, piščal, statve... Valja za zavetnico znanstvenikov, filozofov, pesnikov in govornikov ter je kot taka pokroviteljica vseh znanosti in umetnosti. Ženske naj bi naučila šivati, plesti in tkati. Mit o tkalki Arahne nam govori o Ateni kot tkalki; Arahne, ki je slovela kot odlična tkalka, je zaradi svojih lepih tkalskih del postala ošabna in je hotela v svojem poslu zasenčiti boginjo. Atena ji je v podobi starke svetovala naj ne bo tako ošabna, vendar Arahne ni poslušala nasveta, zato jo je Atena pozvala na tekmovanje: vsaka je stkala svojo preprogo in razumljivo je, da je zmagala boginja. Užaloščena Arahne se je obesila, Atena pa jo je za kazen spremenila v pajka. Kot iznajditeljica ladje je svetovala Argonavtom, ki so šli po zlato runo, kako naj zgradijo svojo ladjo.
Atena - zavetnica mest
   Kot zavetnico mest jo imenujemo Atema Polias. Mit govori, da se je nekoč s Pozejdonom čigav je polotok Atika. Zevs je predlagal, da bo Atika od tistega, ki bo dal ljudem bolj dragocena darilo.- Pozejdon je dal ljudem konja, Atena pa oljko. Zmagala je Atena saj je oljka dajala ljudem hrano, razsvetljavo in olje za telesno nego.

Čaščenje Atene v Grčiji

   Častili so jo predvsem v večjih mestih, katera so gojila znanost in umetnost. Svetišče so ji postavili na Akropoli. Pisno izročilo pravi, da je kipar Fidia izdelal mogočen Atenin kip na Akropoli. Visok naj bi bil dvanajst metrov, v osnovi naj bi bil iz lesa, ki so ga nato obdali z zlatom in slonovo kostjo. Zlata naj bi bilo več kot eno tono. Kip je stal v srednji ladji Partenona. Kako pomembna je bila boginja Atena nam govori dejstvo, da je še danes v imenu glavnega mesta Grčije in v atenskem grbu.

Minerva

   Rimljani so prevzeli čisto vse Atenine lastnosti od Grkov, le da je poudarjena kot boginja vojne.

Čaščenje Minerve v Rimskem cesarstvu

   Postavili so ji svetišče na Kapitolu.
   Kasneje so ji postavili še svetišče na Aventinu, ki je prav tako kot Kapitol eden od sedmih rimskih gričev. Minervin praznik imenovan quinquatrus je trajal od 19. do 23. marca. To je bil praznik umetnikov in rokodelcev. V teh dneh so učitelji dobivali letno plačo, učenci pa so imeli pet dni počitnic.