Hefajst

 Je sin Zevsa in Here. Rodil naj bi se grd in pohabljen česar se je njegova mati, lepa in mogočna boginja sramovala, zato je nesrečnega Hefajsta vrgla z Olimpa v morje. Iz morja sta ga rešili Okeanovi hčeri Eurinome in Tetis, ter ga skrili v neko votlino ter tam skrbeli zanj.
   Hefajst ki je postal neprimerljivo dober, vsestransko izurjen kovač se je želel maščevati svoji materi, zato ji je poslal zlat prestol z nevidnimi vezmi. Ko je Hera sedla nanj, so jo vezi pritrdile na prestol, tako da ni mogla več vstati. Pomagati ji ni mogel nihče, še oče bogov - Zevs ne. Poslali so po Hefajsta pa ni hotel priti. Nato je odšel na zemljo Dioniz, opil Hefajsta ter ga prepričal, da je šel z njim na Olimp in rešil Hero

   Po tem dogodku je Hefajst postal bog ognja, kovaštva in rokodelstva ter vseh umetnosti, pri katerih uporabljajo ogenj. Ljudi je naučil uporabe ognja in obdelave kovin. Po eni pripovedki naj bi imel svojo delavnico na Olimpu, po drugi pa naj bi jo imel po ognjenikom Etna, kjer so mu pomagali Kiklopi Brontes, Steropes in Arges, ki so kovali Zevsu strele.
   Na Olimpu je bogovom zgradil palače, Zevsu je naredil ščit, prsni oklep in žezlo. Za Pozejdona je skoval njegov znameniti trizob, za Helia pa voz s katerim se vozi čez nebo, za Harmonio - hčero Aresa in Afrodite pa je skoval prelepo ovratnico.
   Koval je tudi za smrtnike: opremil je najmogočnejšega grškega junaka Ahila, Grku Diomedu je skoval oklep, Trojancu Eneju pa ščit.
   Kljub neprivlačnemu izgledu in šepavosti se je poročil z najlepšo boginjo - Afrodito, vendar mu ta ni bila zvesta, saj ga je prevarala s krutim bogom vojne Aresom. Hefajst ju je zalotil v ljubezenskem objemu in ju vkoval v nevidno mrežo, nato pa poklical ostale bogove Olimpa, ki so se vkovanima ljubimcema posmehovali. Njegova zvesta žena je bila Haris.

Čaščenje Hefajsta v stari Grčiji

   Častili so ga predvsem rokodelci in kovači. Nikoli ni sodil med posebno pomembne bogove.

Vulcanus

   Obdržal je večino lastnosti grškega Hefajsta. Veljal je za gospodarja ognja in za neprekosljivega kovača.

Čaščenje Vulcanusa v rimskem cesarstvu

   Bogu ognja so postavili svetišče na Martovem polju.
   Vulcanusu v čast so 23. avgusta obhajali praznik Volcanalia, v katerem so boga ognja častili tako, da so v ogenj metali žive ribe.