E-MAIL

Grški Bogovi

AFRODITA

 APOLON

  ARES

  ATENA

  DEMETRA

  DIANA

  HEFAJST

  HERA

  HERMES

  HESTEJA

  POZEJDON

  ZEVS

     Iskalniki:

    Najdi.si

    Matkurja

    Google

    Yahoo

    Slowwwenia

 Če hočemo spoznati grško vero, se moramo podati v svet grških bogov in herojev - v grško mitologijo.
Grki so poznali zelo veliko bogov, ki so jih častili ob različnih priložnostih. Menili so, da tudi bogovi drugih narodov zaslužijo spoštovanje. Ker so častili mnogo bogov, pravimo, da so bili mnogobožci - politeisti.

Bogovom so pripisovali čisto človeške lastnosti. Tako poznamo ljubosumno Hero, prepirljivo Erido, šepavega Hefajsta, modro Ateno, vzvišenega Zevsa,... Ti bogovi so se med seboj prepirali, ženili, sodelovali - prav tako kot navadni smrtniki. Nesmrtnost, nadnaravna moč in večna mladost so bile tiste lastnosti, ki so jih ločevale od navadnih smrtnikov.

Vsako mesto je imelo svojega zaščitnika (za to vlogo so se bogovi včasih tudi sprli med seboj - kot npr. Atena in Pozejdon za Atene).
Na bogove so se lahko s prošnjo za pomoč obračali vsi ljudje. Navadno so prosili bogove za pomoč, v zameno pa obljubljali razne darove.

Zelo priljubljena so bila tudi razna vedeževanja (pregledovanje drobovja, opazovanje ptičjega leta in oglašanja - npr. orel z leve strani je bil dober znak, z desne pa je pomenil nesrečo) in prerokovanja. Znamenito preročišče je bilo v Delfih, kjer je svečenica Pitija v Apolonovem templju, sedeč nad zemeljsko razpoko na trinožnem stolčku ter omamljena s parami, ki so prihajale iz razpoke, govorila nepovezane besede, ki so izražale voljo bogov. Iz teh besed, ki so jih razlagali svečeniki, so ljudje izvedeli za svojo usodo. Pitijine odgovore je bilo pogosto mogoče razložiti na več načinov. Znana je zgodba o kralju Krezu, ki se je odpravljal vojskovat s Perzijci. V dvomih je prišel v preročišče vprašat za izid vojne. Pitija mu je odgovorila: "Če bo Krez prekoračil reko Halis (mejo njegovega kraljestva), bo uničil veliko državo." Kralj se je zadovoljen in prepričan vase odpravil na vojni pohod, vendar je bil premagan; zmagal je perzijski kralj Kir. Uničena država je bila njegova lastna.
Če pa se prerokba ni izpolnila, so to pripisali napačni razlagi sporočila.

Najpomembnejših praznikov so se udeleževali vsi, saj so bili to uradni prazniki. Poleg verskih obredov so se v teh dneh odvijale še mnoge druge dejavnosti (različne igre, predstave, literarna in atletska tekmovanja,...). Prireditev so se lahko udeleževali tako moški kot ženske in iz različnih družbenih slojev.
Najbolj znano tako praznovanje so bile olimpijske igre. Ime so dobile po mestu Olimpija na grškem polotoku Peloponezu, kjer je bila skupina templjev in tekmovališč. Vsaka štiri leta so tam prirejali igre, ki so se začele z verskim slavjem, ki je trajalo sedem dni. Otvorili so ga z obredi, ki so bili posvečeni najvišjemu grškemu bogu Zevsu. To ni bil samo verski dogodek, saj so prišli tudi razni trgovci in prodajalci, ki so ponujali svoje izdelke in živali.
Temu so sledili dnevi športnih tekmovanj. Tekmovali so v različnih disciplinah (teku, rokoborbi, boksu, peteroboju, dirki z vozovi). Dirka je bila tudi najzanimivejša disciplina. Vozniki so tekmovali oblečeni, venca zmage pa ni prejel voznik, ampak lastnik vprege.
Zmagovalci so na tekmovanju prejeli samo zmagovalne vence. V domačih mestih pa so jim  včasih podeljevali tudi denarne nagrade, prirejali triumfe, postavljali spomenike in jih zasipali z raznimi častmi. Igre so zaključili s slavnostnim sprevodom in pojedino.
Med igrami je orožje utihnilo.

Grki so imeli tudi mit o nastanku bogov - teogonijo.

V začetku vsega je bil Kaos - neskončni brezoblični prostor, zavit v meglo. Iz njega so nastali Gaja (Zemlja), Tartar (temno brezno pod zemljo) in Eros (Ljubezen) kot ustvarjajoča in oblikujoča moč. Potem je Gaja iz same sebe rodila Urana (Uranos - Nebo) in Ponta (Pontos - Morje). Po združitvi z Uranom je rodila Titane: šest moških (Titani) in šest ženskih velikanov (Titanide), orjaške enooke Kiklope in storoke velikane Hekatonhejre.

Štirje Titani so se oženili s svojimi sestrami Titankami; ti štirje pari so bili:
    - Okean, praveletok in svetovni veletok (morje), ki po antičnem pojmovanju obdaja od vseh strani zemeljsko poluto in njegov žena Tetida. Po Heziodu izvira iz njunega zakona tri tisoč rek in studencev in prav toliko morij; Okean je začetek in izhodišče vseh voda na zemlji in pod zemljo.
    - Kojos in Fojba, ki sta rodila Leto (mater Apolona in Artemide) in Asterijo (boginjo zvezd in mater boginje noči Hekato)
    - Hiperion in Teja sta imela otroke Helija (Sonce), Seleno (Mesec) in Eos (Zora).
    - Kronos in Rea sta v grški mitologiji najpomembnejši titanski par, saj sta prastarša olimpijskih bogov: Zevsa, Hada, Pozejdona in Here.

 

Uran je bil v začetku najvišji bog. Ker so se njegovi otroci Kiklopi dvigovali proti njemu, jih je vrgel v podzemlje (Tartar). Gaji pa to ni bilo prav, zato je nagovorila Titane, naj rešijo svoje brate. Na to je pristal samo Kronos, najmlajši med njimi. Gaja je dala Kronosu srp, skovan iz železa iz globin zemlje, s katerim je skopil očeta. Iz Uranove krvi so se rodile boginje maščevanja Erinije, Giganti in Melijske nimfe (nimfe drevesa jesena, iz katerega so izdelovali morilske sulice).
Kronos je premagal Urana, prevzel oblast v svoje roke, rešil brate in se oženil z Reo. Njuni otroci so bili: Hestija, Demetra, Hera, Pozejdon, Had in Zevs.
Ker je Kronosu umirajoči Uran napovedal, da ga bo doletela enaka usoda kot njega, je le-ta v strahu pred uresničitvijo prerokbe vse otroke razen Zevsa (tega je uspela Rea rešiti in Kronosu podtakniti kamen namesto sina) takoj po rojstvu požrl. Prav Zevs pa je, ko je odrastel, prisilil očeta, da je izbljuval njegove brate in sestre, ki so bili nesmrtni in so ves ta čas prebili v Kronosovem trebuhu. Začel se je boj Titanov za oblast na svetu. Nekaj Titanov je bilo na Zevsovi strani, drugi pa na Kronosovi. Zevs se je s Hadom in Pozejdonom bojeval z Olimpa; po Gajinem nasvetu je osvobodil Kiklope (v znak hvaležnosti so mu podarili strelo in grom, ki sta kasneje postala njegovi znamenji) in Hekatonhejre, ki so bili zaprti v Tartaru in pridružili so se mu v boju.
Po dolgem in strašnem bojevanju so zmagali Olimpijci in Zevs je z žrebom razdelil oblast nad svetom.
Had je zavladal podzemlju, Pozejdon morjem, Zevs pa nebu in zemlji. Ko so bili premagani še Giganti, je Zevs lahko mirno zavladal na Olimpu, kjer so se mu pridružili tudi nekateri drugi bogovi.

Med dvanajst velikih bogov, ki prebivajo na Olimpu (kakor jih navaja Homer - spodaj desno), spadajo: oče bogov Zevs, njegova žena Hera, boginja modrosti Atena, boginja lepote in ljubezni Afrodita, bog vojne Ares, bog morja Pozejdon, boginja ognjišča Hestija, boginja rodovitnosti Demetra, božanski kovač Hefajst, glasnik bogov Hermes ter bog vedeževanja, svetlobe in navdihovalec pesnikov Apolon